Ključna razlika: V sistemih baz podatkov, kot so SQL Server, sta Char in Varchar oba tipa podatkov, kjer se char dejansko nanaša na znak in Varchar se nanaša na spremenljiv znak. Oba sta uporabljena za shranjevanje vrste vrednosti vrednosti z največjo dolžino 8.000 znakov. Velikost pomnilnika znaka je enaka deklarirani, medtem ko je faza šesti od Varchar odvisna od bajtov dejanskih vnesenih podatkov.

Char je podatkovni tip fiksne dolžine, kjer je podatkovni tip Varchar spremenljiva dolžina. Med uporabo char uporablja samo tiste številne bajtove za shranjevanje podatkov, ki so omenjeni pri definiranju vrednosti char. Na primer char (7) bo za shranjevanje podatkov potreboval le 7 bajtov. Pomembno je omeniti, da ta pogoj vključuje tudi prostor. Po drugi strani pa Varchar ima spremenljiv prostor, kar pomeni, da bo potreboval le toliko prostora kot dejanska vrednost, vnesena kot podatki za podatkovni tip Varchar.

Varchar ima poleg 1 bajta na znak 1 ali 2 bajta. Ti dodatni bajti se uporabljajo za shranjevanje podatkov o dolžini. Oba sta prav tako uporabljena podobno, da bi uvedla postavko. Vedno je raje uporabiti char, če so podatki, ki so vneseni v stolpcu, verjetno enake velikosti, kot se pričakuje, da se vnesejo.

Vzemimo za primer - če so Charovi podatki deklarirani na način: razglasi test Char (20) in test = "testiranje", potem bo testiranje zasedlo prvih 7 bajtov in ostalo bo zapolnjeno z praznimi podatki. Po drugi strani pa, če so podatki Varchar deklarirani na nek način: razglasi test Varchar (20) in test = "testiranje", potem pa bo zasedel le 7 + 2 bajta.

Char je treba uporabiti, kadar je znana dolžina spremenljivke, medtem ko je treba Varchar uporabljati samo, če je dolžina neznana. Char je hitrejši od Varcharja, saj sistem Varchar porabi nekaj časa za odkrivanje časa za iskanje konca niza. Po drugi strani pa ta čas ni zapravljen v Char.

Primerjava med Char in Varchar:

	Char	Varchar
Celoten obrazec	Znak	Spremenljiv znak (v kontekstu znaka spremenljive dolžine)
Pomen	Uporablja se za shranjevanje podatkov niza Unicode s fiksno dolžino	Uporablja se za shranjevanje podatkov niza Unicode s spremenljivo dolžino
Bajti, uporabljeni za shranjevanje	1 bajt na znak	1 bajt na znak in 1 ali 2 bajta za zadrževanje podatkov o dolžini
Uporaba	Uporablja se za shranjevanje podatkov, kot je telefonska številka itd. (Vnosi podatkov so skladni.)	Uporablja se za shranjevanje podatkov, kot je naslov (podatki se v veliki meri razlikujejo)
Pogoj: vhodni niz manj kot deklarirani bajti	Prostor brez znakov bo opremljen s presledki	Prostor brez znaka ne bo obdan z nobenim od znakov
Pogoj: vhodni niz je več kot deklarirani bajti	Niz bo skrajšan na deklarirane bajte	Niz bo skrajšan na deklarirane bajte.