Ključna razlika: vzajemni skladi in zaloge sta dve različni vrsti razpoložljivih naložbenih možnosti. Zaloge so kapitalski instrumenti, ki ponujajo lastništvo v podjetju v zameno za denar. Vlagatelj vlaga kapital v zameno za glasovalne pravice v družbi. Medtem ko lahko kupimo delnice podjetja, lahko vlagamo tudi v vzajemni sklad. Vzajemni sklad namesto nakupa delnic enega podjetja vlaga v delnice več podjetij.

Po mnenju Investopedia je delnica opredeljena kot »vrsta zavarovanja, ki pomeni lastništvo v korporaciji in predstavlja terjatev na del premoženja in dohodkov pravnih oseb… Prav tako znana kot« delnice »ali« kapital ».«
Ko investitor kupi delnice družbe, kupi tudi lastništvo v podjetju. Podjetja izdajo delnice, ker so hitrejši, lažji in varnejši način zbiranja kapitala. Zaloge so kapitalski instrumenti, ki ponujajo lastništvo v podjetju v zameno za denar. Vlagatelj vlaga kapital v zameno za glasovalne pravice v družbi. Delnica družbe je razdeljena na delnice, kjer se lahko oseba, ki kupi eno ali več delnic podjetij, identificira kot lastnik delnic. Delnice se lahko izdajo ob ustanovitvi podjetja ali kasneje, ko podjetje postane bolj stabilno, lahko pa izda tudi dodatne delnice glede na svojo neto vrednost na trgu. Cena delnic družbe je odvisna od vrednosti podjetja na trgu.
Obstajata dve glavni vrsti delničarjev, prednostni ali običajni. Bolj običajno je dobro, skupno. Skupni delničar ima v podjetju glasovalne pravice in to pravico lahko uveljavlja pri odločitvah v podjetju. Prednostni delničar, čeprav ima tudi lastništvo v podjetju, nima glasovalnih pravic. Edina korist, ki jo ima prednostni delničar, je, da vsak dobiček, ki ga podjetje naredi, prvi prejme dividendo, preden se lahko dividende izdajo drugim delničarjem. Oseba, ki vlaga v podjetje, prejme delniško potrdilo, pravni dokument, ki določa število delnic, ki jih ima vlagatelj. Delnice se štejejo za dinamično naložbo, saj je naložba delničarja odvisna od dobička in izgube podjetja. Za podjetje je to varnejša možnost, saj družba ni upravičena do vračila plačila v primeru izgube. Zaloge so privlačna naložba, saj so lahko kratkoročna naložba ali dolgoročna naložba.
Zaloge so uvrščene na borzo. Lahko si ogledate zaloge različnih podjetij, kot so navedene na borzi. Borznim posrednikom in trgovcem omogoča trgovanje z delnicami, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji. Stalež se nanaša na določeno podjetje. Medtem ko lahko kupimo delnice podjetja, lahko vlagamo tudi v vzajemni sklad. Vzajemni sklad namesto nakupa delnic enega podjetja vlaga v delnice več podjetij.
Investopedia opredeljuje vzajemni sklad kot „naložbeni nosilec, ki je sestavljen iz sklada, zbranega od številnih vlagateljev za namen vlaganja v vrednostne papirje, kot so delnice, obveznice, instrumenti denarnega trga in podobna sredstva. Vzajemne sklade upravljajo denarni upravljavci, ki vlagajo kapital sklada in poskušajo ustvariti kapitalske dobičke in dohodek za vlagatelje sklada. Portfelj vzajemnega sklada je strukturiran in vzdrževan tako, da ustreza naložbenim ciljem, navedenim v prospektu.
Prednost medsebojne zabave je v tem, da ne potrebuje toliko znanja o trgu. Da bi izbrali zalogo, moramo raziskati in izbrati stalež potencialnih stotin podjetij. Nato je treba spremljati podjetje, da bi zagotovili, da raste in da bo zagotovil dober donos naložb, poleg tega, če in kdaj bo prodajal zaloge.
Vendar pa v primeru vzajemnih skladov, eden potrebuje samo izbrati uspešen vzajemni sklad in vzajemni sklad naredi vse za vas. Vzajemni sklad zbira denar od številnih vlagateljev in ta denar vlaga v številne delnice podjetij. Investitorju ni treba dati časa ali truda, da bi izbral zalogo. Upravljavec vzajemnih skladov bo izbral in investiral v številne različne zaloge, pa naj gre za 20, 50 ali 100 podjetij. Sklad bo tudi zagotovil, da bo investitor videl donos naložbe. Obstaja veliko vrst vzajemnih skladov. Nekateri so čisti ali mešanica lastniškega kapitala, dolga, blaga, tujih indeksov itd. Lahko so sektorski skladi, kot so tehnološki, finančni, maloprodajni ali energetski.

Pomanjkljivost vzajemnih skladov je v tem, da vlagatelj nima besede, v kateri zalogi vlaga svoj denar. Ko investitor investira v vzajemni sklad, je odločitev upravljavca vzajemnega sklada, da se kupi in proda delnica družbe. V posamezni delniški družbi ima investitor ves nadzor nad naložbo.
Zaradi različnih prednosti in slabosti delnic in vzajemnih skladov se mnogi vlagatelji odločajo za vlaganje v delnice in vzajemne sklade, poleg drugih naložbenih možnosti, kot so dolžniške obveznice ali blago. Kljub temu se mnogi vlagatelji prvič počutijo varnejše pri vzajemnih skladih, saj ne zahtevajo veliko poznavanja trga in tudi zmanjšujejo tveganje izgube.