Ključna razlika: ISO slika je arhivska datoteka optičnega diska. CSO je stisnjena različica datoteke ISO.
ISO slike so shranjene v nestisnjeni obliki in se lahko uporabijo za pisanje CD-ja ali DVD-ja. Vsak optični disk lahko arhivirate v obliki .ISO kot resnično digitalno kopijo originala. Programi, kot je PowerISO, lahko prenesejo programsko opremo s CD-ja ali DVD-ja in uporabljajo slike .iso za pisanje drugega CD-ja ali DVD-ja.
Prednost ISO-slike je, da je za razliko od optičnega diska sliko mogoče prenesti prek katere koli podatkovne povezave ali izmenljivega pomnilniškega medija, kot je na primer pogon USB Flash.
Slika CSO je v bistvu stisnjena različica datoteke ISO. V bistvu deluje kot .zip datoteka v računalnikih. Slike organizacij CSO imajo datotečno razširitev .cso. Slike organizacij civilne družbe se včasih imenujejo tudi CISO. To je bila prva metoda stiskanja za ISO. Prednost podobe CSO je, da stisne datoteke ISO, tako da na koncu zavzamejo manj pomnilnika, kot so prvotno storile. Zato so tudi hitreje naložili, prenesli ali kopirali na prenosne pomnilniške medije.
Slabost podobe CSO je, da nekateri programi, ki so sposobni brati ISO-sliko, morda ne morejo prebrati slike CSO. To je verjetno posledica stiskanja, enako kot .zip. Mnogi programi ne morejo brati .zip ali pa morajo raztegniti datoteke .zip, preden jih je mogoče naložiti. To traja dlje, saj je treba datoteke najprej raztegniti in nato naložiti. Enako velja za .cso datoteke. Kljub temu so ti programi zelo redki, saj je večina popolnoma združljivih s podobami organizacij civilne družbe, tisti, ki niso, pa bodo kmalu zaradi vse večje priljubljenosti CSO.